Romarska pot »Svetloba ob meji« povezuje spominske kraje blaženega Jánosa Brennerja in Danijela Halasa. Pot se začne pri križevem potu, postavljenem v spomin na duhovnika Jánosa Brennerja, nato pa se vije skozi gozdove in polja mimo groba Danijela Halasa v Veliki Polani, njegove rojstne vasi, Črenšovce, kraja njegove mučeniške smrti v Hotizi ter spominskega parka v Kotu vse do Lendave, kjer je Danijel Halas služboval kot kaplan.
V nadaljevanju predstavljamo opis romarske poti. Upamo, da bomo bralce spodbudili, da se podajo na pot v spomin na oba mlada mučenca ter ob tem odkrijejo čudovito pokrajino ob slovensko-madžarski meji.
Monošter-Farkasfa
Naša pot se začne v Rábakethelyu. Romarska pot Jánosa Brennerja se začne za cerkvijo. Knjižico s križevim potom in mislimi duhovnika Jánosa Brennerja lahko dobimo v cerkvi. Po opravljenem križevem potu si lahko nekoliko odpočijemo pri kapeli Dobrega pastirja. Od kapele zavijemo desno in po asfaltirani cesti ob pokopališču pridemo do glavne ceste. Tam zavijemo levo in kmalu dosežemo šolsko kapelo v Židi. Nadaljujemo po asfaltirani cesti in sledimo zeleni pohodniški oznaki, ki kmalu zavije levo na gozdno pot. Ta nas najprej vodi po širši traktorski poti, nato pa nas oznaka skoraj neopazno usmeri levo v gozd, kjer se pot začne vzpenjati. Skozi lep gozd hodimo vse do asfaltirane ceste proti jezeru Hársas. Tam zavijemo levo, prečkamo kopališče in ob borovcih ob jezeru pridemo do glavne ceste. Tu zavijemo desno, skoraj v nasprotno smer, nato pa kmalu skupaj z zeleno oznako ponovno zavijemo levo v gozd. Steza se kmalu priključi široki gozdni poti. Po nekaj kilometrih še vedno sledimo zeleni oznaki, ki zavije levo. Najprej prečkamo manjši travnik, nato potok in kratek vzpon. Na vrhu vzpona pot zavije desno. Mehka gozdna tla omogočajo prijetno hojo, zato se hitro prepustimo lepoti okoliškega gozda. Vendar bodimo pozorni – kmalu prečkamo rumeno planinsko pot, mi pa ostanemo na zeleni oznaki. Nekaj časa hodimo po poti, ki so jo razrili traktorji, nato pa po mehki gozdni podlagi pod borovci prispemo v Farkašovce. (2 uri 30 minut)
V Farkašovcih poiščemo cerkev, kjer si lahko odpočijemo. Nadaljujemo po glavni ulici do trgovine, ob kateri je gostinski lokal, kjer lahko poskusimo domače jedi in se oskrbimo s pitno vodo.
Cerkev v Farkašovcih
Čeprav je bila cerkev zgrajena precej po smrti Jánosa Brennerja, jo je vredno obiskati, saj njegov spomin ohranja vitraj. Brenner je pogosto prihajal v vas darovat sveto mašo. Včasih je iz Monoštra prišel peš, velikokrat pa se je na pot odpravil z motorjem.
Farkašovci-Szalafő
Pri trgovini zavijemo levo in nadaljujemo po asfaltirani cesti, mimo obračališča za avtobuse in starega gasilskega vozila. Po cesti, ki je običajno zelo malo prometna, hodimo le nekaj kilometrov, pri čemer se pot rahlo vzpenja in spušča. Nato po oznakah zavijemo desno v gozd. Pot se nadaljuje po makadamski cesti, najprej med drevesi, nato ob pašnikih. Na tem odseku se nam v vsej svoji lepoti razkrije pokrajina Őrséga, zato si velja vzeti čas in se občasno ustaviti ter uživati v razgledih. Kmalu prispemo v zaselek Felsőszer, ki je del naselja Szalafő. Mimo urejenih hiš pridemo do glavne ceste, kjer zavijemo levo proti delu naselja Templomszer.
V Templomszeru so trgovina, kavarna in gostilna, v bližini pa stoji reformirana cerkev, ki je vedno odprta za obiskovalce in ponuja prostor za tišino ter molitev. (Farkašovci – Szalafő: približno 2 uri)
Szalafő-Hodoš
Iz Templomszera nadaljujemo po glavni cesti. Po nekaj sto metrih se pri klopi za počitek desno odcepi pot, označena z znakom Svetloba ob meji. Po krajšem spustu se priključi poti z oznako srca, kjer zavijemo levo, kmalu zatem pa dosežemo rumeno označeno pot, ki nas vodi proti Hodošu. Po rumeni poti se povzpnemo na krajši vzpon. Makadamska cesta se kmalu zravna, po nekaj kilometrih pa zavije desno v gozd. Označenost poti je zelo dobra, čeprav je steza nekoliko manj uhojena. Na levi strani nas nekaj časa spremlja ograja, ob kateri nadaljujemo po rumeni oznaki vse do državne meje. Pri mejnih kamnih se pot razcepi v več smeri, zato moramo biti pozorni, da izberemo pravo smer. Na srečo so oznake dobro vidne. Če sledimo pravilni poti, že po nekaj minutah zapustimo gozd in prispemo do mladinskega doma na Hodošu. (Szalafő – Hodoš: približno 1 ura 30 minut)
Hodoš-Domanjševci
Od mladinskega doma vodi naravnost proti Hodošu urejena kolesarska steza. Po njej lahko hodimo vse do glavne ceste in nato zavijemo levo proti središču naselja. Še prijetnejša in nekoliko krajša možnost pa je, da pri tretjem odcepu (šteto od mladinskega doma) zavijemo levo na poljsko pot, ki nas pripelje neposredno v vas. V središču Hodoša sta trgovina in gostinski lokal. Pri glavni cesti, ki poteka vzporedno z železniško progo, zavijemo desno. Prečkamo Dolenski potok, nato zavijemo levo proti Domanjševcem in Krplivniku. Čez železniški nadvoz prečkamo železniško progo in nadaljujemo proti Krplivniku. Na začetku vasi Krplivnik je označen izvir pitne vode, kjer si lahko natočimo vodo in si nekoliko odpočijemo. Iz Krplivnika nadaljujemo po asfaltirani cesti. Po nekaj krajših vzponih in spustih prispemo v Domanjševce. (Hodoš – Domanjševci: približno 2 uri)
Domanjševci-Magyarszombatfa
Cerkev v Domanjševcih
V Domanjševcih stoji ena najstarejših romanskih cerkva v Prekmurju, zgrajena okoli leta 1230. Prvotno je bila posvečena Devici Mariji, danes pa je širše znana kot cerkev Svetega Martina.
Ko prispemo v Domanjševce, lahko pri križišču zavijemo desno proti cerkvi iz obdobja Árpádovcev. To pomeni manjši ovinek, vendar je obisk vreden truda, saj do cerkve potrebujemo le približno 15 minut hoje. Oznake romarske poti Svetloba ob meji pa nas v križišču usmerijo levo. Po tej cesti se vrnemo na Madžarsko in nadaljujemo po asfaltirani cesti skozi dolgo naselje Szomoróc. Nato zavijemo desno na modro označeno pohodniško pot. Najprej prečkamo potok, nato pa prispemo do table, ki označuje nekdanjo lokacijo cerkve Svetega Venčeslava. Tu se križa več turističnih poti. Od tod proti Magyarszombatfi vodijo modra, rumena in zelena markacija. Rumena se prej ali slej pri kraju Pusztatemető odcepi, mi pa nadaljujemo po modri in zeleni poti skozi lep borov gozd po prijetni stezi. Pot nas kmalu pripelje do njiv, ob katerih po modri oznaki dosežemo glavno cesto. Od tam peš nadaljujemo v Magyarszombatfo. (Domanjševci – Magyarszombatfa: približno 2 uri)
Magyarszombatfa-Velemér
Ko prispemo v Magyarszombatfo, se po glavni cesti usmerimo proti središču naselja. Skozi vas vodi pločnik, ob katerem je več gostiln, kjer si lahko privoščimo topel obrok. Počijemo si lahko tudi pri Hiši lončarjev (Fazekasház). Ko nadaljujemo pot, pri delu naselja Gödörháza modra oznaka zavije desno. Pot nato vodi med hišami in manjšimi gozdnimi površinami. Ob poti si lahko ogledamo lepo etnografsko hišo in tradicionalni leseni zvonik. Po več zavojih prispemo do pokopališča v Veleméru. (1 ura)
Cerkev v Velemérju
Kulturni spomenik v Veleméru je katoliška cerkev Svete Trojice z eno ladjo, zahodnim zvonikom in osmerokotnim prezbiterijem. Nastala je konec 13. stoletja, njene znamenite freske pa je leta 1378 naslikal Johannes Aquila.
Velemér-Dobrovnik
Čeprav je cerkev vsekakor vredna ogleda, romarska pot že pred njo zavije desno v gozd. Tabla označuje Pot ob železni zavesi, ki jo dosežemo po modri poti. Nekaj časa hodimo po lepi široki gozdni poti, nato modra markacija zavije levo in kmalu doseže modri križ, po katerem nadaljujemo desno. Ta pot je nekoliko ožja, vendar prijetna za hojo. Po njej pridemo do mejnega pasu, kjer poteka Pot ob železni zavesi. Ob meji zavijemo desno in sledimo zeleni markaciji ob mejnih kamnih. Na slovenski strani meje se za drevesi kmalu pokaže njiva, na drugi strani pa opazimo lovske preže. Ob mejnem pasu hodimo, dokler se njiva ne konča. Tam, kjer jo ponovno zamenja gozd, skupaj z robom gozda zavijemo levo. Ta del poti ni vedno najbolje vzdrževan. Ob našem obisku smo hodili skozi visoke koprive in morali prečkati nekaj podrtih dreves. Po nekaj sto metrih pa postane pot ponovno dobro prehodna. Kmalu prispemo do table, ki označuje državno mejo. Na drugi strani se najprej začne traktorska pot, nato asfaltirana cesta, ki nas mimo pokopališča pripelje v Motvarjevce.
V naselju Motvarjevci pri glavni cesti zavijemo levo. Mimo reformirane cerkve pridemo do križišča, kjer nadaljujemo naravnost. Tam stoji nekoliko obledela smerna tabla, na kateri piše, da je do Bukovniškega jezera 3 ure in 30 minut hoje. Naj nas to ne prestraši – dejanska hoja traja le približno 40 minut.
Ko zapustimo zadnje hiše v Motvarjevcih, sledimo tabli Voglerjeva koča. Zavijemo desno, prečkamo most, se povzpnemo na grič in nadaljujemo po makadamski cesti. Senčna in prijetna pot omogoča hitro napredovanje. Na poti se odcepita ena cesta na desno in ena na levo, vendar nadaljujemo naravnost. Pri naslednjem križišču sledimo tabli za Voglerjevo kočo in zavijemo levo. Mimo koče nadaljujemo, nato pa pri naslednjem križišču zavijemo desno in kmalu prispemo do Bukovniškega jezera. Ob jezeru nadaljujemo po asfaltirani cesti mimo pustolovskega parka, gostinskih lokalov, počitniških hišic in lovskega doma vse do Dobrovnika. Tam zavijemo levo in mimo pokopališča prispemo do cerkve Svetega Jakoba. (Velemér – Dobrovnik: približno 3 ure)
Dobrovnik-Turnišče
Iz Dobrovnika se odpravimo po cesti, ki poteka pred pročeljem cerkve Svetega Jakoba, in zavijemo levo. Ta odsek poteka po Jakobovi poti, ki ji sledimo vse do Turnišča. Pot nas najprej vodi čez manjši potok, nato mimo znamenite Orhidejske kmetije, ves čas po asfaltirani cesti. Čeprav ob cesti ni povsod urejenega pločnika, je promet praviloma redek, ponekod pa je urejena tudi kolesarska steza, po kateri lahko varneje nadaljujemo pot. Ko prispemo do glavne ceste, zavijemo levo in kmalu se pred nami pokaže znamenita cerkev naselja. (Dobrovnik – Turnišče: 1 ura 30 minut)
Cerkev v Turnišču
Ob glavni ulici v Turnišču stoji cerkev, zgrajena v 15. stoletju v romanskem slogu. Posebej je znana po freskah Johannesa Aquile, med katerimi je najbolj znamenit slikovni cikel o legendi Svetega Ladislava.
Turnišče-Velika Polana
Ko zapustimo cerkev, nadaljujemo našo pot proti avtocesti, a še preden jo dosežemo, pri bencinskem servisu zavijemo levo. Po dvesto metrih se cesta razcepi, mi pa nadaljujemo po desni cesti proti vasi Nedelica. Cesta dolgo poteka naravnost, ko pa pridemo v vas, zavijemo desno proti Brezovici, tako da sledimo glavni cesti. Ko zapustimo Nedelico in prečkamo avtocesto, po skoraj dveh kilometrih prispemo v Brezovico. Iz te majhne vasi z rahlim pretiravanjem vse ceste vodijo v Veliko Polano, a za vsak primer se na razcepu držimo desno. Po cesti z redkim prometom kmalu, po približno 1–2 kilometrih, pridemo na glavno cesto, po kateri po kolesarski stezi hitro prispemo v Veliko Polano (7 km od Turnišča – 2 uri).
Cerkev in pokopališče v Veliki Polani
Cerkev Srca Jezusa v Veliki Polani je bila zgrajena leta 1923. Leta 1938 je postala samostojna župnija, leto pozneje pa je bil za župnika imenovan Danijel Halas, ki je vernike vodil vse do svoje smrti. Halas je pokopan na pokopališču za cerkvijo, njegov spomin ohranja tudi manjša stalna razstava v župnišču ob cerkvi.
Velika Polana-Črenšovci
Če stojimo z hrbtom obrnjenim proti cerkvi, se odpravimo v desno. Mimo spomenika žrtvam iz druge svetovne vojne, na katerem je, navedeno tudi ime Danijela Halasa, se po glavni ulici odpravimo proti Črenšovcem. Ko izstopimo iz naselja, ob glavni cesti najdemo kolesarsko stezo, po kateri varno pridemo do Žižkov, nato pa do rojstne vasi Danijela Halasa, Črenšovcev. V vasi je poleg cerkve vredno obiskati spominsko kapelico Halas, ki sicer pomeni majhen ovinek, a je kljub temu pomembno spominsko mesto, že zato, ker jo je zasnoval Halasov sorodnik, Andrej Halas. Spominska kapelica se nahaja v ulici Ozka, 10 minut hoje od cerkve (eno uro od Velike Polane).
Črenšovci-Hotiza
Od cerkve se odpravimo proti Hotizi in po traktorski poti ob glavni cesti št. 443 najprej gremo naravnost, nato pa zavijamo skupaj s cesto. Čez nekaj časa se traktorska pot spremeni v kolesarsko stezo, ki nas skozi naselje Ložič pripelje do Hotize.
Pot v življenje
Trenutni Halasov križev pot z naslovom Pot v življenje je 3. marca 2011 blagoslovil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ob Halasovi zadnji poti so že prej hodili po križevem potu, postaje pa so prej označevali leseni križi, ki so bili za posamezne priložnosti začasno postavljeni. Besedilo na tablah ob križevem potu je napisal pater Lojze Kozar.
Hotiza-Lendava
Ob prihodu v Hotizo, na levi strani ceste opazimo križ in spominsko ploščo v spomin Danijelu Halasu. Tukaj so neznanci aretirali Halasa in ga od tu 16. marca 1945 pospremili v smrt. Nekoliko naprej se na desni strani začne Halasov križev pot – Pot življenja. Sestavlja ga štirinajst postaj, pri katerih stoji štirinajst unikatnih lesenih križev. Lepa urejena pot nas po nekaj sto metrih pripelje do brega reke Mure, kjer je bil Danijel Halas umorjen, kjer v manjšem gaju danes ta kraj zaznamuje spominsko obeležje.
Pot nadaljujemo mimo gaja in kmalu prispemo do nekdanjega slovensko-hrvaškega mejnega prehoda. Prečkamo mejo in ob stavbi zavijemo levo. Pot nekaj časa vodi med drevesi, nato ob robu njiv. Ko pridemo do polja, zavijemo desno, naša pot pa kmalu dosežemo protipoplavni nasip. Na levi strani se občasno pojavi Mura, v obliki kakšnega bolj močvirnatega odseka, nasip pa vedno ostaja na naši desni strani. Na nasipu je nekaj odcepov, vendar jim ne sledimo, temveč prečkamo zapornico in se vrnemo v Slovenijo, kjer skoraj takoj zagledamo spominski park Danijela Halasa. Na desni strani visok leseni križ spominja na kraj, kjer so našli truplo župnika iz Velike Polane.
Spominski park Danijela Halasa v Kotu
Kot je pomembna romarska točka, podobno kot Radmožanci, saj se tukaj nahaja Spominski park Danijela Halasa, ki so ga uredili ob mrtvi rečni veji reke Mure. Leta 1945 je na tem mestu lokalni mlinar našel truplo župnika Danijela Halasa. V parku so postavili tudi velik leseni križ.
Od parka v Koti se odpravimo nazaj. Ko pridemo do križišča, zavijemo desno in po kmetijski cesti, ob kateri je na desni strani nasip, na levi pa manjši gozdni pasovi in njive, nadaljujemo proti Lendavi. Kmalu zagledamo ponos mesta, stolp Vinarium. Cesta se začne vijati. Pri visokonapetostnih električnih stebrih se lahko odločimo, da bomo skozi Gaberje prišli na glavno cesto in po pločniku skozi Dolnji in Gornji Lakoš nadaljevali pot do Lendave, ali pa na križišču zavijemo desno in se po makadamski cesti približamo Lendavi skozi Petišovcev.
Cerkev v Lendavi in Danijel Halas
Župnijska cerkev Svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi je svojo današnjo podobo dobila leta 1751. Danijel Halas je med letoma 1934 in 1938 služil kot kaplan v Lendavi.








