x Keresés
  • Magyar
  • English
  • Slovenščina

Ustanovitelji

Člani Muraba EZTS so Občina Szentgotthárd, Občina Lendava, Državna slovenska samouprava in Pomurska Madžarska samoupravna narodna skupnost.

Občina Lendava

Občina Lendava

Lendava se razprostira na skrajnem vzhodu Slovenije blizu slovensko-madžarske in slovensko-hrvaške meje. Leži ob vznožju Lendavskih goric, nedaleč od reke Mure. Prebivalci so Slovenci, Madžari, Hrvati in pripadniki drugih narodov. Na podlagi bogate kulturne tradicije se je izoblikovala naravna multikulturna sredina, ki opredeljuje mesto in tudi občino. Območje Občine Lendava meri 123 km2 in obsega 18 krajevnih skupnosti ter 23 naselij. Občina ima status narodnostno mešane občine, saj v njenih naseljih – razen Benice in Hotize – ob večinskem slovenskem narodu živi avtohtona madžarska narodnostna skupnost.

Več informacij: https://lendava.si/ 

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (v nadaljevanju: PMSNS) je osrednja organizacija avtohtone madžarske narodne skupnosti v Prekmurju, ki opravlja samoupravne, interesne in druge politične dejavnosti ter naloge. Ustanovljena je bila leta 1975 na podlagi 64. člena Ustave Republike Slovenije in 9. člena Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih.

Pristojnosti PMSNS se nanašajo predvsem na univerzalne naloge pomurskega madžarskega, regionalnega in državnega značaja, ki so nad ravnijo občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti. Posebne naloge predstavlja razvijanje neposrednega sodelovanja med državnimi institucijami Republike Slovenije in Madžarske, negovanje stikov z zamejskimi madžarskimi organizacijami in drugimi mednarodnimi ustanovami ter organizacijami za varstvo manjšin. PMSNS je sogovornik državnih organov pri uresničevanju pravic pripadnikov madžarske narodnosti.

Najpomembnejša naloga PMSNS je ohranitev in razvijanje pomurske madžarske skupnosti, njene materinščine, nacionalne zavesti, stvarne in duhovne dediščine ter uveljavljanje njenih nacionalnih interesov, njena naloga pa je tudi pospeševanje uresničevanja pravic, ki jih zagotavljajo ustava in zakoni.

Več informacij: www.muravidek.si | Facebook

Državna slovenska samouprava

Državna slovenska samouprava

Državna slovenska samouprava je bila ustanovljena leta 1995, sedež najdemo na Gornjem Seniku. Državna samouprava poskrbi za varstvo in podporo narodnosti, ki jo zastopa.

Državna slovenska samouprava sodeluje z Zvezo Slovencev na Madžarskem ; z lokalnimi in narodnostnimi samoupravami, z narodnostnimi civilnimi organizacijami, z državnimi organi (doma in v matici).

Skupaj delujemo na področju ohranjanja maternega jezika in šolstva, kulturne dejavnosti, obveščanja, razvoja cerkvenega življenja v materinščini, oživitve gospodarskih stikov ter zaradi ohranjanja institucij in skupnosti.

Eden od osnovnih prizadevanj slovenskih organizacij je, da so pogoji dvojezičnega in narodnostnega pouka tekoči in dolgoročno zagotovljeni slovenski narodnosti v Porabju – posebej članom generacije, ki sedaj odrašča in ki so družbene baze slovenske narodnosti, ohranjevalci in izročilci kulturne dediščine.

Organizacija in podpora prireditv slovenskih organizacij in institucij, ki pripomorejo k poglobitvi jezikovne identitete; izboljšanje pogojev slovenskega narodnostnega pouka; podpora jezikovnih izobraževanj; izboljšanje razvojnih pogojev narodnostnega pouka.

Več informacij: www.slovenci.hu

Mestna samouprava Monošter

Mestna samouprava Monošter

Monošter leži v skrajnem jugozahodnem delu Madžarske, na samem vhodu v Stražno krajino (Őrség) in ob sotočju reke Rabe in rečice Lapincs/Lapinč. Danes je ena izmed najhitreje razvijajočih naselij v Železni županiji. Večina prebivalcev je Madžarov, toda v precejšnem številu živijo tu tudi Slovenci in Nemci. 

Zlato obdobje mesta se je končalo po prvi svetovni vojni s podpisom mirovne pogodbe v Trianonu. Večji del širše okolice je bil priključen drugim državam. V obdobju med dvema vojnama je razvoj mesta stagniral, z začetkom socializma pa je razvoj mesta začel usihati. Monošter niso razvijali in njene ustanove so postopoma preselili.

Spremembe na bolje so se začele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Sprememba političnega sistema je pomenila pravi preobrat za razvoj mesta. Stiki, ki so več deset let bili prekinjeni, so ponovno zaživeli. To je najprej pokazalo pozitivne rezultate na področju kulture in športa, kmalu pa so se rezultati pokazali tudi v gospodarstvu. Ugodna zemljepisna lega Monoštra in razvita industrijska kultura sta začela privlačiti tudi tuje vlagatelje.

Vodstvo mesta je spoznalo svojo zgodovinsko priložnost in začelo izvajati obsežno infrastrukturo in program industrijskega razvoja. V devetdesetih letih dvajsetega je bil ustanovljen čezmejni industrijski park Monošter – Heiligenkreuz, ki danes zagotavlja delovna mesta za več kot 3000 ljudi. Vzporedno z industrijskim razvojem se je širila tudi institucionalna mreža, obnovili so se izobraževalni, zdravstveni in kulturni objekti. Razcvetela se je tudi trgovina v Monoštru, maloprodajalne in gostinski lokali so v mestu in okolici rastli kot gobe po dežju. V ozadju razvoja trgovine in nekaterih storitev je bil nakupovalni turizem avstrijskih in slovenskih kupcev.

Pomen nakupovalnega turizma se je do danes bistveno zmanjšal. Monošter in regija se morata razvijati v smeri visoko kakovostnega turizma in drugih storitev. Za to so dane vse možnosti, saj mesto in regija se z turizmom ukvarjata organizirano.

Več informacij: http://szentgotthard.hu/si/  | Facebook