Danijel Halas

Danijel Halas se je rodil staršema Martinu in Katarini iz Črenšovcev. Krščen je bil dan po rojstvu, 25. junija 1908, v župnijski cerkvi Povzdignjenja svetega križa v Črenšovcih. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Murski Soboti in nato živel v internatu Martinišče, ki so ga vodili salezijanci. Ker so bili višji razredi ukinjeni, je srednjo šolo končal v Ljubljani in tam tudi maturiral. Vpisal se je v bogoslovno semenišče v Mariboru in leta 1933 ga je škof Tomažič posvetil v duhovnika. Novo mašo je obhajal 16. julija v župnijski cerkvi svojega rojstnega kraja. Za pridigarja si je izbral Jožefa Klekla starejšega, upokojenega župnika, urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev, ki je živel v Črenšovcih ter bil dober prijatelj in podpornik družine Halas.

V Ljutomeru je delal kot kaplan do novega leta, ko ga je škof poslal v Lendavo. V pastoralno delo sta ga uvedla župnik, poznejši dekan in generalni vikar, Ivan Jerič in župnik Štefan Bakan. Vodil je Marijino družbo in spodbujal češčenje Srca Jezusovega in Device Marije, Matere nebeške. Madžarskim vernikom je zagotavljal verski tisk v njihovem jeziku. V času dopusta je odšel v Sombotel, da bi se izpopolnil v madžarskem jeziku in tako učinkoviteje oznanjal evangelij. Bil je zelo priljubljen. Verniki so ga spoštovali in upoštevali njegova navodila.

Leta 1939 je postal župnik v Veliki Polani. Tam je nadaljeval svoje predano in uspešno pastoralno delo. Spodbujal je čaščenje Srca Jezusovega in Device Marije. Vodil je Marijino dekliško in fantovsko družbo, ki je bila mladim v oporo pri ohranjanju vere. Skrbel je tudi za verski tisk in kulturno življenje v župniji ter organiziral ali pomagal pri organizaciji gledaliških iger. Sodeloval je tudi v verskem tisku. Nekaj časa je bil namestnik urednika mesečnika Marijin list in Novine. Tudi sam je pisal. Njegovi spisi so bili zbrani in natisnjeni v knjigi z naslovom Pšenična zrna iz Polane.

Kmalu po prihodu v Veliko Polano, ko so Madžari med drugo svetovno vojno zasedli Prekmurje, je bil konec oktobra 1941 aretiran zaradi sodelovanja s slovenskimi komunisti in sedem mesecev preživel v budimpeštanskih zaporih skupaj s pomurskima duhovnikoma Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem. Iz zapora je napisal pismo škofu v Sombotelu, v katerem je pojasnil, da je njegovo »sodelovanje s komunisti« pomenilo le to, da jih ni hotel prijaviti. »Ali lahko duhovnik, ki je nekoga prijavil, pričakuje, da se bodo drugi nanj obrnili po nasvet? Med verniki morda več ne bo imel spovednikov.« Po devetih mesecih je bila njegova kazen prekinjena in vrnil se je v svojo župnijo, vendar ni bil varen niti za trenutek.

Župnikov brat, duhovnik Štefan, ki je živel v Ljubljani, ga je povabil k sebi domov, kjer bo na varnem. Danijel Halas mu je 28. februarja 1945 napisal v odgovor. »Nihče ne razmišlja o emigraciji, mi smo tu in stojimo ob narodu. Karkoli se mora zgoditi – naj se zgodi! Popolnoma zaupam v Boga!«

16. marca 1945 je Danijel Halas odšel v Lendavo, škof ga je namreč imenoval za spovednika lendavskih redovnic. Pozno zvečer so ga na poti domov pri Hotizi ustavile neznane osebe, ga odpeljale k Muri in ga ustrelile. Njegovo truplo so vrgli v Muro, prav tako njegovo kolo. Tri dni pozneje je Marija Kocet iz Kota pri Lendavi videla njegovo truplo v vodi. Ko so ga potegnili iz vode, je prepoznala župnika Halasa.

Njegov pogreb je potekal 21. marca v Veliki Polani, udeležilo pa se ga je veliko število vernikov iz vseh krajev regije. Na grob so položili veliko vencev. Enega je prinesla družina Žerdin iz Žižkov, ki je na trak napisala: »Slava mučencu«. Župljani in duhovniki so že bili prepričani, da je župnik Danijel Halas umrl mučeniške smrti. Leta 1958 je izšel Organizacijski bilten duhovnikov Cirila in Metoda, ki je poročal, da naj bi bili med vojno za Halasovo smrt odgovorni partizani. Medtem je duhovnik Ivan Jerič trdil, da so ga komunisti ubili, ker je imel prevelik vpliv na lokalno mladino, in s tem naj bi preprečil odporniško gibanje pri ustanovitvi SKOJ-a (Mladinske komunistične organizacije mladih). Katoliški tisk sicer omenja, da je Halas odvračal mladino, da bi se pridružili zvezi naprednih kmečkih fantov in deklet in da mu je Miško Kranjec to verjetno zameril, vendar ni dokazov, da bi bil Kranjec odgovoren za duhovnikovo smrt.